Vsakdanje Življenje – Kaj je to VŽ?

Področje vsakdanjega življenja zajema skrb za osebo, skrb za okolje, osnovne gibe in vaje za ravnotežje, ter učenje vljudnosti in spoštovanja.

Vsakdanje življenje je tam, kjer živimo. Skozi aktivnosti vsakdanjega življenja se otroci naučijo samostojnosti in s tem oblikujejo svojo osebnost. Torej, poudarek ni na vsakdanjem, ampak na življenju.  Vsakdanje življenje odpira okna in vrata otrokove osebnosti in je bistvo s katerim gradimo vse in vsa druga znanja…

Na tem področju so otroku na voljo dejavnosti, ki jih odrasli opravljamo v domačem okolju, otrok pa jih ima vsak dan na voljo opazovati. Del dejavnosti predstavlja skrb zase, kar otroka vodi k samostojnosti, del dejavnosti pa skrbi za okolje, kar otroku omogoča, da se udeležuje in tudi sam prispeva k življenju v skupnosti.

Skozi dejavnosti vsakdanjega življenja se pri otroku razvija samozavest, dobra samopodoba in globoko spoštovanje do dela. Prinašajo mu mir ter pomagajo zagotoviti fizične, psihološke in moralne potrebe. Zato moramo otroku že v zgodnjem otroštvu ponuditi oziroma ga vključiti v vsakdanje življenje (opravila) doma.

Spodaj podajamo le nekaj predlogov, kako vključiti otroka v vsakdanje življenje. Seveda pa ima vsaka družina svoje navade, svoj stil življenja – le temu ga prilagodite.

  • Pozorni smo, da dela oziroma dejavnosti prilagodimo otrokovim sposobnostim in jih ne popravljamo (večkrat pokažemo).
  • Ko jim kakšno delo predstavimo oziroma pokažemo, to naredimo počasi in natančno. Pri tem, če se le da, ne govorimo. Bolje pred ali za predstavitvijo. Otrok težko hkrati gleda, kaj delamo in nas, kaj govorimo. To velja, ko mu delo ali dejavnost prvič pokažemo, sicer poteka komunikacija med otrokom in mamo (očetom) kot sta navajena.
  • Hkrati moramo vedeti, da ne bo vse tako lepo in hitro, kot če bi sami naredili. Zato si dovolim in se sprijaznim, da ne bo vse tako popolno in včasih kar malo kaotično 🙂
  • Potrebno je poznati svojega otroka, kaj že zmore, koliko mu lahko pomagam, kako mu pomagati, ostalo pa je odvisno od naše domišljije in idej, kako določeno dejavnost speljati in pripraviti.

Prelivanje:

Če je vaš otrok v občutljivem obdobju za delo z vodo, mu omogočite, da zadovolji notranjo potrebo po tem. V kopalnici prenaša vodo z vrčem od umivalnika do bližnjega vedra. Namesto umivalnika lahko uporabite bide ali vedro z vodo. V širšo plastično posodo lahko damo tudi mlinček. Vodo kasneje uporabimo za zalivanje rož ali za kaj drugega.


Miljenje rok: 

S trdim milom otroku pokažemo, kako si sami umijemo roke, nato povabimo k umivanju rok otroka. Otrok si lahko umije roke v umivalniku ali v bideju… možnosti je ogromno.


Čiščenje tal:

J. sem vprašala ali bi raje z menoj obesila perilo ali pomila hodnik. Dobro je, da  občasno otroku damo izbiro, oziroma svobodo pri odločitvi. Odločila se je za pomivanje. Pokazala sem ji, kako naj se loti, nato pa sem jo pustila, da dokonča samostojno, nisem je popravljala. S popravljanjem daješ otroku občutek neuspešnosti. Otroka je bolje od daleč opazovati, saj tako vidimo, kje otrok potrebuje podporo in naslednjič, ko se lotite pomivanja, pokažeš samo tisti del, ki ji je takrat povzročal težave.


Brisanje listov:

Punci namočita krpico v posodico z vodo, jo ožameta, nato pa z lista obrišeta prah. V. najraje namaka in ožema, kar je tipično za njeno starost (18 mesecev- višek občutljivega obdobja za delo z vodo).


Priprava/rezanje zelišč, sadja, zelenjave :

Otroci lahko pomagajo pri pripravi obrokov. Zelišča/začimbnice (regrat, drobnjak, čemaž, česen…) ali sadje in zelenjavo operejo, osušijo, če je potrebno, ter s primernim lupilcem in nožem/rezalnikom na deščici režejo na koščke. Narezane koščke dajo v naprej pripravljeno posodico in ponudijo še ostalim članom družine. Odrasli pazimo, kako rokuje z nožem/rezilom in ga pri tem usmerjamo.


Te so za atija :)Razbijanje jajc: 

V. sodeluje pri pripravljanju zajtrka. Iz škatle vzame jajce, z njim udari po robu skledice, nato pa jajčno lupino z obema rokama razpre, da vsebina pade ven. Otrok mi poda skodelico. Jajce zlijemo na vročo ponev, nato pa ji vrnemo skledico, da razbije jajčka za naslednjega družinskega člana.


Priprava domačega kruha, sladic… :

Otrok naj  pri tem dela čim več z rokami (gnetenje…). Pripomočki niso prepovedani, sploh tisti, ki ropotajo. 🙂


Priprava mize / pogrinjkov: 

Otrok lahko sam ali s pomočjo ostalih družinskih članov pripravi mizo. Kasneje pa jo lahko tudi pospravi, pomije, posodo pa zloži v stroj. Najmlajši lahko začnejo s priborom, potem pa stopnjujete…


Zlaganje perila: 

Otroci lahko zložijo perilo ali pa poiščejo pare nogavic.


Likanje perila:

Otroci lahko tudi likajo. Zlikano perilo se lažje zlaga po predalih oz. omarah (npr. kuhinjske krpe), zavzame manj prostora, hkrati pa poskrbi za urejen videz. Uporabili smo manjši potovalni likalnik, ter malo desko za likanje rokavov srajc.
Da se uporabiti tudi navaden likalnik, le pazimo, da nastavimo na minimalno jakost, ter na primerni podlagi (npr. mizica pogrnjena z debelejšo kopalno/plažno brisačo).


Skrb za živali:

Paglavce, ki so se iz jajčec izlegli v vrtcu smo ob zaprtju vrtca odnesle domov. Pojedli so že vse ovoje jajčec, zato jih zdaj J. hrani s koščki posušene solate.

Otroci lahko prevzamejo skrb za domače živali (presodimo koliko odgovornosti lahko nosijo glede na starost). J. ali V. našemu kuncu vsak dan nasujeta zajemalko briketov in z vrčkom prineseta svežo vodo.

Objavljeno v